Zaupam ti

da iz belega oblaka

ne boš naredil črnega

da veter ne boš pihnil

da ne bo dvigoval krila

in vznemirjal duš

zaupam ti

da pustil mi boš

nekaj lastovk

poleti na mojem polju

tam koder gledam

jaz v nebo

da ne bom sama

brez petja

brez njihovih kril

ki letijo proti soncu

in delajo obrate

kakor tajfun

me ne bodo podrle

in pustile mrtve

na tleh

ampak da mi daš pomlad

zeleno, cvetočo

s pticami in žvrgolenjem

s tankimi valovi

rečnimi

ki hitijo mimo obrobja mesta

in delajo živo mejo

ko ustvarjajo živi pogled

ki pomirja

in gradi smisel

zaupam ti

ko mi podarjaš cvetje

pred praznikom zaljubljenih

in me veselo pričakuješ

namesto da ti je vseeno

prazniki so lepi

da se spolneš

in tudi jaz

da si še vedno moj

izpod vročega sonca

lastovke letijo proti nebu

kakor bi hotele obljubljati

da me tudi letos

ne bodo pustile same.

Ljudem ni za zaupati.

A tebi lahko.

Zato lažje gledam v nebo

in lažje upam.

IŽ-lev