dokler bomo zmogli, bomo vsako pomlad posuli grobove
z živim apnom in pisali nerazumljive pesmi. dokler bomo
zmogli, se bomo vsako zimo prelevili v mrhovinarje: svet
je lep, če se svetniki brijemo s starimi trdimi diski in si ob

primernih priložnostih izmenjujemo telesne tekočine. vsi
ljudje le niso prasci, je rekla teta violeta in v parlamentu 
s pipcem razpolovila plastično morsko deklico: naj živijo
časi, ko bodo vsi kapucinarji imeli ribje repe in ptičje oči.

aktivizem je hobi izpraznjenih in najdlje špricne tistemu
hamurabiju, ki pri živem telesu sanja o brezmejnosti. v
ličnih, iz naravnih materialov izdelanih škatlah je skoraj
na vseh bazarjih bližnjega vzhoda naprodaj ljubezen, ki

jo izdelujejo mlade arabske neveste. za lep kup denarja
se da dobiti tudi škrniclje sočutja, ki jih je dal dalajlama
izdelati na kitajskem. a pustimo to! zemlja je ravna, na
dno vesolja pripeta plošča iz angelske scaline in strjenih

kameljih drekcev, ki jo je nedoumljiva stvarnikova volja
zgnetla točno sredi brezmejne zenovske praznote. nad
puščavami letajo droni ljubiteljev naftnih dreivatov in v
slovenskih spalnicah tiktakajo ure iz mrtvih lectovih src.