ZNAŠ LI KAKO PLAČU ANĐELI

Znaš li kako plaču Anđeli?

Čuješ li jecaj među hrastovom šumom

Među decom tog hrasta koji sečeš

Vidiš li  tamno proklestvo

Koje sa zvezda noćas kaplje

Poput krvi koja plavi u talasima

Čuješ li kako cvili u bolu

Pod tvojim oštrim sečivom

Čitav tvoj rod i porod

Ne. Ne čuješ.

Gluv si i nem poput noći

U kojoj ubijaš prošlost i budućnost

Zamahom sekire

 

Vidiš li Turke koji fesove skidaju

Prolazeći pored ovog mesta

Vidiš li da im sablje za pojasom miruju

I kako tuđu svetinju poštuju

Sanjaš li kako se zaklinje na ljubav

Kako se nose litije i čitaju molitve

Za rodne godine i pune ambare

Kako dodole dozivaju kišu

U sušnim godinama

 

 

Poslušaj kako Anđeli plaču

Dok svojom bezbožničkom rukom

Odsecaš prošlost i budućnost

I ostavljaš nas zarobljene

Zauvek u vremenu nesrećnom

Gde grehe da okajavamo

Gde da kišu i rodnu godinu dozivamo

Gde da se gnezde ptice?

 

U tvojim betonskim kavezima

Ne mogu da pevaju niti da snose jaja

Zašto si proleće i mladost proterao

I ostavio nas proklete

Ogluvele oslepele u sujeti ljudskoj

Da tumaramo negde

U nekom vremenu koje nije prošlost

U nekom vremenu bez budućnosti

Glupi, gluvi, slepi čoveče

Bez imalo ljudskog straha

U sebi

 

Čuješ li grobnu tišinu?

Tamo plaču Anđeli

 

 Posvećeno Hrastu - Zapisu koga su posekli noću, avgusta 2015.

I svakom posečenom drvetu...

Milena Vučković

mirkopopovic

Poslano:
06. 02. 2016 ob 11:45
Spremenjeno:
06. 02. 2016 ob 11:58



Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
06. 02. 2016 ob 11:59
Spremenjeno:
06. 02. 2016 ob 12:45

<!--[if gte mso 9]><xml> </xml><![endif]-->

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Stvorivši  otuđenost  čovjeka  „napredak“ se ne može pohvaliti napretkom, već  razaranjem društvenog i prirodnog sklada. Postajući  invalid na emocionalnoj,  ekološkoj i drugim sferama, sutra će dovesti u pitanje svoj opstanak na planeti.  Smiju se apelima, ne poštuju zakone, ne poštuju sebe, okolina im je predmet rušenja, iživljavanja i potčinjavanja svom bijesu, plitkoći iz koje se ne čuju ljudske riječi:

„Čuješ li jecaj među hrastovom šumom
Među decom tog hrasta koji sečeš
Vidiš li  tamno proklestvo
Koje sa zvezda noćas kaplje
Poput krvi koja plavi u talasima
Čuješ li kako cvili u bolu
Pod tvojim oštrim sečivom
Čitav tvoj rod i porod“

Nema većeg zla od onoga koje čovjek čovjeku može učiniti. Što može promijeniti takvu svijest? Ne znam može li itko, ali pjesnici prvi ustaju kad ih kaos ljudski otplavi na sprudove gdje nema opstanka.

10 puta BRAVO Milena!!!

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------


<!--[if gte mso 9]><xml> Normal 0 21 false false false BS-LATN-BA X-NONE X-NONE </xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml> </xml><![endif]--><!--[if gte mso 10]> <style> /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Table Normal"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-priority:99; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-margin-top:0cm; mso-para-margin-right:0cm; mso-para-margin-bottom:10.0pt; mso-para-margin-left:0cm; line-height:115%; mso-pagination:widow-orphan; font-size:11.0pt; font-family:"Calibri","sans-serif"; mso-ascii-font-family:Calibri; mso-ascii-theme-font:minor-latin; mso-hansi-font-family:Calibri; mso-hansi-theme-font:minor-latin; mso-fareast-language:EN-US;} </style> <!--[endif]-->

Zastavica

Zastavica

Milena Vučković

Poslano:
06. 02. 2016 ob 12:53

Dragi, dragi Mirko, hvala tebi na iscrpnom i nadasve preciznom osvrtu na moju pesmu... Hvala i na razumevanju zbog čega nastaju ovakve pesme... To je krik, bes nemoći... Pojedinac ne može ništa, a čovek čoveku ne veruje,lični interesi su uvek i na prvom mestu u ovom ludom svetu i onda se pitamo - zašto? Da li se pitamo zašto?

Iskoristiću ovaj prostor da objasnim da je pesma nastala onog trenutka kad sam u novinama pročitala da su preko noći posekli hrast star preko 500 godina, koji je uz to bio i Zapis... Kod nas Zapisi su dugovečna stabla hrasta, oraha koji sveštenici osvete, sveto drvo pod kojim se za vreme (obično) letnjih meseci okuplja narod na molitvu za rodnu godinu, dobru žetvu... Drvo - Zapis se ne dira, ne seče, ne otkida se ni list sa njega niti se seku suve grane... Ostavlja se da samo "umre" kad za to dođe vreme.. Veruje se da ko god poseče ovakvo drvo - pratiće ga prokletstvo i pokolenje će mu biti prokleto...Turski osvajač je uništavao manastire, ali Zapise - ta sveta stabla nije dirao!!! Ta mesta su poštovali! 

Razmišljam, stvarno je drvo svetinja... Zar sečom ne uništavamo i ne proklinjemo ovaj svet? Kako je žalosno videti kako sečemo i u za  to ograđeni prostor sadimo opet drveće po gradovima... Zar ga time (drvo) ne mučimo? Oglušili smo se o savete naših mudrih, starih "Gde god nađeš zgodno mesto - ti drvo posadi, a drvo je blagorodno, pa će da nagradi" (J.J.Zmaj)... Zaista "u kamenu ništa ljudsko, u ljudima sve kameno" (I.Andrić)

Hvala ti neizmerno na divnom komentaru i na mogućnosti da obrazložim i pojasnim odakle pesma-krik!

Lp Milena

Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
06. 02. 2016 ob 13:03

Hvala na objašnjenju! Tim više je istina da "u kamenu ništa ljudsko, u ljudima sve kameno" što se više ne poštuju, ne samo šume koje određuju (klimom i drugim pojavama) uslove ljudskog života, nego ni njihovi dijelovi koji predstavljaju svetinje...! 

lpm

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
06. 02. 2016 ob 13:40

Draga Milena,

toliko resničnega na pesniški način napisano, neverjetno. Kaj neverjetno,

tako znajo pisati samo prave poetinje z izrednim občutkom, sočutjem,

razumevanjem, poznavanjem in vsega kar mora biti zraven, da nastane

takšna pesem kot si jo napisala. Ja, Angeli jočejo na tiho, morda zato

da ne jočejo zraven še....grešniki in tisti, ki  jim ni vseeno.

Hvala Ti za čudovito pesem. Ostalo bo pa tako Mirko povedal oz. napisal.

Vse dobro ti želim, Irena,hope

Zastavica

Milena Vučković

Poslano:
06. 02. 2016 ob 16:18

Draga Irena, hope, drago mi je da ti se pesma dopala i znam da te nije ostavila ravnodušnom.. Pesnici su ljudi koji imaju "izoštreno oko", tj. posebno čulo, pa osećaju svaki drhtaj u prirodi ili Kosmosu... Oni su izabranici Unverzuma i kao takvi ne smeju da ćute kada se ravnoteža tog istog Univerzuma remeti. Naprotiv!!! Zadatak im je da o tome pišu, da probude uspavanu ljudsku savest... Bojim se da je ovo poslednje u odumiranju... Savesti gotovo da i nema... 

Hvala ti od srca na čitanju i divnom komentaru koji si ostavila... 

Lep dan (i još lepše večeri i jutra) ti želim

Milena

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Milena Vučković
Napisal/a: Milena Vučković

Pesmi

  • 06. 02. 2016 ob 10:56
  • Prebrano 880 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 209.56
  • Število ocen: 11

Zastavica