Tlakovano obzorje gorečega pogleda
prepeto z žicami slaka dehtečega
v škrlat odeta vilinska silhueta
sramežljivo mežika v tolsto nebo.

V očeh hiše obrazi nasmejani
skrivnostni, v gruči se hahljajo
v kraški burji zvrtinčene opeke
sušijo, dehtijo stokajoče smreke.

Polkna nemo udarjajo v nebo
odsev rdečih stopnic zadiši
v temni noči brez ognjemetov.
Rusa hiša. Spi. A znotraj žari.

Silva Langenfus