Krpe sončne preje
so popivnale zadnje luže iluzij,
na katerih so se svaljkale sence.
Zamolčane besede žalosti,
za katero niso hoteli vedeti,
in jeze, ki je ni smela izraziti
so s plitvim dihom bledele
na obtolčeni steni spomina.
Skozi pajčevinaste razpoke
je počasi mezela sreča,
ki je veliki niso poznali.
Poezija, ki se te resnično dotakne, bravo. :)
Samo manjši popravek: ki ˝je˝ odrasli niso poznali.
Lp, Tomaž
Hvala Tomaž, tudi za popravek, sem bila prehitra :)
Lp
tista bolečina, ki naplete poezijo in mezi iz nje....
lp, I
Obtolčena stena spomina, vse bolečine, ki jih skozi otroštvo in mladost nekako pozabimo, saj ko nas zajame tornado odraslosti, smo komaj še sposobni pogledati nazaj, še posebej v temačne prostore ... čestitke,
Ana
Ana, dobro si povedala :) Hvala za podčrtanko!
Lp
Evelina
Čestitke, Evelina!
Lp
I.
Čestitke tudi iz moje strani zelo lepa vse pohvale lp, M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!