bil je povsem navaden dan: vrabci so kot običajno
posrali strehe dveh ali treh avtomobilov, parkiranih
pred bližnjo veleblagovnico; na prezgodaj osivelem
nebu pa so brezbrižni oblaki mirno čakali, če se bo
odkod pojavil gospod samuel beckett: zrak je dišal
po spodnjem perilu brezposelnih ljubiteljic poezije.

bil je povsem navaden dan in pred večerom ni bilo
pričakovati kakšnih razburljivih odkritij: recimo, da
bi se urni kazalci začeli vrteti v nasprotno smer. le
med hišami se je občasno pojavil kak begunec, ki 
so ga ljubeče aktivistke takoj nahranile z govedino
iz svojih zasebnih zalog in njihov libido je zadrhtel.

bil je povsem navaden dan: poslanci so si ob kavi
izmenjali predloge za umetno oploditev človeških
ribic, za trajno namestitev brezdomcev po kleteh
bivših jugoslovanskih vojašnic in zadržano izrazili
upanje, da se za časa trajanja njihovih mandatov
ne bo v sloveniji razstrelila nobena ptica slelivka.

bil je povsem navaden dan, le v senci pod kipom
našega največjega pesnika se je postarani literat
pripravljal na obredno kastracijo, da bi obrezline
poslal slovenski akademiji znanosti in umetnosti
kot dokaz, da so se mu jajca uspešno izpraznila
brez pomoči kulturniške elite kar sama od sebe.

Dani Bedrač