ko sva nazadnje fukala v nekem bednem hotelu
blizu frankfurtskega letališča, si mi povedala, da
so tvojemu najljubšemu beguncu odrezali nogo.
a muze nimajo ustnic, da bi nenehno poljubljale

vse amputirance, ki se kot nerodne želve plazijo
vzdolž letališke ograje, zato si svoje sanje odela
v okolju prijaznejše perilo, ki si ga vsakodnevno
dišaviš s solzami pavšalnega svetobolja. vsaj to.

v božjem kraljestvu ni dovolj prostora za vse, ki
bi se želeli tam trajno naseliti, zato so skoraj vsi
peroni opremljeni z napravami, ki piskajo, kadar
zaznajo, da ima kakšen prosilec premehke kosti.

v tvojem primeru pa je diagnoza jasna: kosti so
ti izdelali iz lesa slovenske lipe (posušenega na
mesečini), ki radostno zadrhti celo takrat, kadar
te kak bradonja nalašč polije s skodelico kave.

Dani Bedrač