Pa so se srečale;

napaberkovane izkušnje spominov,

nekaterih izpred parih let, druge vsled desetletij,

stoletje še čaka na izpolnitev pogojev.

Ti so;

Upravičeno rojstvo z nameni,

ki se večinoma opravičujejo.

Rast telesa in osebnosti v nekaj

kar bomo stežka poimenovali zrelost.

Ta je mestoma tako sočna,

da bo kmalu neužitna.

Sledi kopičenje

prepotrebnega izobraževanja,

ki ga potiskamo na goro resnice.

In kar nam ostane v glavi –

temu recimo znanje.

Nato spoznavanje paritvenih zmožnosti.

Rezultati so lahko ljubki,

a zgodi se,

da ne vemo, kaj bi z njimi,

ko odrastejo in prerastejo naše upe.

Ter kasneje

ugajanje vsem za ceno preživetja.

Kar razlasti osebnost na miniature neugodja.

In naposled

negovanje stikov.

Da ne pozabimo nase, ko nam drugi povedo,

kdo pravzaprav smo in kaj želimo biti.

Omenimo še čas –

ta velja predvsem za tiste,

ki potrebujejo odmerjena obdobja.

Tako lažje ocenijo težo udobja.

Na srečo v nesreči

in kolikor je dobrega v slabem

ima narava svoje načrte,

ko jo poskušamo posnemati.

Včasih s prižganimi,

a večinoma s pokvarjenimi snemalniki vesti

pod pokrovom nečesa večjega,

ki nam vztrajno nekaj malega dopoveduje.

Le kaj –

se sprašujemo

ob tem,

ko se smešimo,

ko se nam posmehuje.

Dare Gozdnikar