Topiva se v besedah

računalnik je postal

najin trajni posrednik

enkrat eden sprašuje

drugič drugi

in odgovori so si podobni

iz dneva v dan

bližanja postajajo pogostejša

in jutri je morda že blizu

takšen brez monitorja

ko v živo pozdravim

in v živo objamem

telo ki si ga rišem

v svoji sliki

ker danes ne morem drugače

in jutri je šele prihodnost

tudi ko prinese živo sliko

in dotik z rokami

kava od blizu

in govor da te slišim

brez slušalk

in brez kamere.

A danes še traja

in znova odideva

v spanje drug brez drugega

kakor v dolgi nanizanki

ki nima kraja

in traja in traja

dokler zmorejo ušesa

in ne zaspijo oči

a v živo bova prižgala svečke

in skuhala bova pravo kavo

in besede bodo bolj žive

tako bova prehajala dneve

in v živo sanjala noči

v isti postelji

z istim objemom

vsako novo noč

z istim začetkom jutra

brez umetnega mostu

ki veže na daljavo

in praviš da je dosti,

ker bolijo te že oči

in tudi meni manjkaš

tako drobim besede

kakor bi golobom

počasi dajala koruzo

in vedno priletijo

le brez besed

in za nikogar

ne vem pravega imena.

Verjamem v bližino

moj up nikoli ne ugasne,

le čas je včasih počasen

in vleče uro na široko

da sva si dlje kot v resnici

eno uro dlje drug od drugega

in bodiva bližina

brez razdalje

skupaj v živo

in brez ekrana.

Poj mi pesem,

govori verze

ali samo pozdravi

v novem jutru

ko šele odpirava

sliko novega dne.

Moj zavetnik.

IŽ-lev