ljubim te v barvah temno zelene smreke
z dolgimi rokavi potegnjenimi čez prste nama delam zavetje
in morda ti počneš isto na drugi strani gozda
sklanjava se pod veje obtežene z lanskim snegom
da bi stopila led si s stopal in se segrela
si pojeva kdaj pa kdaj pesmi na zimovanju
čakava se naskrivaj in buljiva v peščene ure
po katerih se cedijo vprašanja
tudi gozdne živali si
kdaj povsem ogulijo šape
preden oprezne najdejo zavetja
svojim dvomom
in svojim strahovom stopijo na prste,
ko so tla dovolj zelena
pa si okrog vratu obesijo
zlate začetnice izbrancev
in plešejo sredi temno zelenih jas
morda se tako na toplih travah
zavezanih oči še midva najdeva
kot lovca na zaklad vsak s svojim zemljevidom
butneva drug v drugega
in oznaniva v piščali, da je pomlad

TadejaL