Nič posebnega ni bilo
Nič posebnega ni bilo.
Brez besed in odvečnega poveličevanja.
Tišina je spoštovala bivanje.
V brušenje sem ti prinesel skrhane nože,
ki si jih pozorno vzel in s prsti preveril ostrino.
Imel si več brusilnikov, med njimi tudi dva za kose,
s katerimi so včasih po odišavljeni košnji švigali v ritmu.
Ostrila sva, zrak je zvenel, brisala ostružke, toplina je brstela.
Skrhanost je pojemala z vsakim potegom.
Nič posebnega.
Le ob očetu sin, ki je vedel, da je vse lahko.
In ob sinu oče, ki to zmore in zna.
In sreča odklepa zaklenjenost na rezilu časa.
... prava tišina na rezilu časa, Dare ...; mogoče bi razmislil o spremembi naslova, saj se iz vsebine ve, komu je pesem namenjena (dobronamerno razmišljanje ob čudoviti pesmi);
lp, koni
Mogoče res. Bom spremenil. Hvala :)
Všeč. Tudi naslov.
Kaj pa brez zadnje vrstice?
Lp
I.
Hvala. Tudi brez zadnje vrstice bi šlo, a mi je prirasla k srcu. :)
Lep pozdrav
Dare
Seveda, saj je tvoja :)
Vse dobro.
Lp
Ta zadnja mi je rahlo haikujevska vrstica. Tako je bila mišljena.
Lepo se mej
Dare
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
- 20. 01. 2016 ob 10:09
- Prebrano 703 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 308.5
- Število ocen: 10