
napolitanke dišijo kot jaz v strunjanu
z morsko travo med zobmi
in s kožo
naslikano za morje in sonce
s tvojim pogledom proti senci
na mojem otoku
na katerem sem vedno današnja jaz
včerajšnjo sem vrgla delfinom
o jutrišnji bom molčala jutri
s kamni na katere ne smeš stopiti
ker bo tam nekdo drug
ob tvojih stopalih
kolenih
stegnih
bokih
mehko položen v vodo
zavihanih hlač
s čolnom na katerem vzhajajo školjke
vedno malo prepozno
z lopatko za pesek ki ga ni
najraje gradim skrivališča
in mirne zalive za morske konjičke
in klobase in babice
da lahko preštevajo barve
z vrečkami za besede
ki jih ne vzamem s seboj
zbežijo med galebe
in me lahno ovijejo
ko se pogrezne obala
in je v zraku le še strgana japonka
Pozdravljena Vesna,
ni kaj o tem preko, da ni prav napisano, naravnost odlično. Mene je začelo
vleči na morje, prav zares. Bi bil pa greh če ne bi napisala, da so mi všeč tvoji
klobučki, sama imam pa mi je malo....nerodno nosit, so mi pa všeč.
Gremo na morje in po poti bomo brali tvoje pesem, prav!!!
Lep pozdrav,hope
Pozdravljena, hope,
kar pridi na morje, tudi pozimi je morje lepo in mesta ob njem vabljiva. Pridi, se bova skupaj sprehajali in mogoče napisali kakšno pesem.
Glede klobučkov: nositi sem jih začela bolj slučajno, nato so nekako postali moj zaščitni znak. Ampak še zdaj jih pozimi skoraj ne nosim in sem z njimi najraje tam, kjer me ne poznajo ali na pesniških dogodkih. :-)
Prijeten dan,
Vesna.
Lahkotna morska impresija, ki spodaj valovi in se zgošča in na koncu izpljune v trpek občutek ... vse s slikovitimi detajli zunanjega ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!