Ko berem

te najraje prebiram

med vrsticami

vmesne beline so soline

posušene samo zato

da se lahko spet napojijo

ko boš željno žejna

življenja

ko listam

te najlažje niham

pod seboj

da slišim petje gibov

na vse strani neba

in raziščem skorjo

brez kompasa

ko vdihnem

ti vzvaloviš lase

in še pred dnevom z njimi

obrišeš jutro z nočjo

in povežeš most

ki pelje v tebe

preko jase

ko vidim

in vem da želiš da te gledam

zamaknjeno lebdiš

na daljnem horizontu

sem kot komet

ki te utrne vase

Dare Gozdnikar