***
Slike se vrtinčijo
v napačno smer
v tej sobi
tako popolno
sestavljenih kosti…
Scenariju se
že v črnem jutru
zatikajo glasovi.
Ne razumem,
zakaj potem vse teče…
...teče prav.
Po izmerjeno
zaviti strugi,
po jasi
kjer v snegu
brstijo vrtovi.
In ne vem,
kako vem,
da si rahljaš praznino.
Preprosto vem,
da je tam.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lorellia
- 15. 01. 2016 ob 21:51
- Prebrano 790 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 142.9
- Število ocen: 4
