Ječarji
sonce je ujetnik
belih oblakov
zgnetenih preko dneva
kadar molčim
je brenčanje besed
najglasnejše
ujete so
za rešetkami tišine
nadzorovano se kopičijo
kakor piščanci pod kokljo
varujem jih
dokler ni pritisk premočan
takrat jih poravnam
v pravi vrstni red
in jih drugo za drugo
spuščam na svobodo
potem me nočejo več
poznati
sonce zaide
oblaki na drugi strani neba
pa so še vedno rdeči
Kakšno silovito brenčanje besed znotraj tebe!
Lp
A
Pesem, ki vzporeja nezmožnost prodiranja sonca skozi oblake in besed skozi izgovorjavo - ko se nagnetejo, se vključi ratio in jih poravnava; ko sonce zaide, se odsev svetlobe vidi na nasprotnem obzorju ... lepo sozvočje zunanjega / notranjega, čestitke,
Ana
Poklon!
Lepo te pozdravljam,
P.
Ana, si me zelo razveselila s svojim komentarjem!
Petja, hvala!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 15. 01. 2016 ob 14:41
- Prebrano 966 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 535
- Število ocen: 13