ta trenutek
je že prejšnji
bi ga rada ujela
pa se vedno znova izmuzne
v svitanje
daljava
polkrožnega sonca
bruhne bleščavo svetlobo
zvezde rojevajo otroke
nekdo si pripravlja zajtrk
tišina doma
v pekarni diši po kruhu
jutro se predrami v hrup
steklovine
hripavih pogovorov
sosedov
dveh treh – mnoštvo
glasov
nebo preleti ptič
maček zaprede
ribiška ladja pripluje v mandrač
iz zabojnikov skačejo
ribe
ribiči tarnajo nad slabim ulovom
ljudje bentijo
zaradi davkov
izmenjujejo papirnate vrečke
Všeč mi je zanimiv zunanje / notranji konglomerat, ki sestavlja Ta hip - morda bi bilo dobro, da povsem opustiš ločila ali pa jih dosledno uporabiš v pesmi.
Lp, Ana
Ana, hvala za komentar, mi veliko pomeni. Kar se tiče ločil, sem pri pesmih vedno v dilemi. Poskušam pisati tako, kot mi tečejo misli in ko zajamem sapo med eno in drugo, postavim ločilo, bodisi vejico ali piko, ker tudi želim še posebej nekaj poudariti in se pri tem ne oziram na slovnično pravilnost. Ker je torej moteče, bom brisala vsa ločila. Tako se izognem, da bi na kakšnega pozabila J
Hvala in lep dan, tam na vzhodni strani Slovenije, Vanja
Mislim, da je v tem primeru res boljše, da se izogibaš ločilom - tudi ta pesem lepo deluje brez njih, pohvale za nizanje hkratnih dogajan, ki prepričljivo govorijo o tem trenutku,
čestitke,
Ana
Hvala, sem vesela. Vanja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vanja Čibej
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!