predstavljam si
da sem pesem
in sem pesem
razlomljen na besede
raztrgan na verze
brez ločil
prepoznaven
le ob vsakem prehodu
v komaj zaznavnem
trenutku
med začetkom
in koncem
kjer pogreznjen v tišino
ponovno dosežem
dno
(ne
ne morem
živeti
s prevaro
ko noč pade
na belino
izbriše
pesem
in izginem)
(morda nekoč*)
urednik
Poslano:
14. 01. 2016 ob 16:38
Spremenjeno:
14. 01. 2016 ob 16:51
urednica
Poslano:
17. 01. 2016 ob 17:37
Spremenjeno:
18. 01. 2016 ob 17:55
Super odriv v pesem, ko si prebral Primoževo in enostavno postal - pesem - to postajanje in občutenje nove telesnosti in možnosti preživetja je zelo prepričljivo, čestitke,
Ana
Ne vem zakaj je zdrsnilo mimo mene....ko vendar pesem si ....živi ;)
Čestitke!
Lp
I.
Čestitam! in lep pozdrav
Dimitrij
Občuteno! Čestitam! :)
Lep pozdrav
Dare
Ana, hvala za podčrtanko in obrazložitev!
Lp, Jošt Š.
Hvala, pi! ... saj sem napisal: ko noč pade ... izbriše pesem :)
valy, dimitri, prisrčna hvala!
Dare, hvala za nalet, da sem lahko odrinil v svojo pesem!
Lp vsem!
Jošt Š.
Čestitke Jošt, zasluženo. Vendar dovoli da pesem ostane in tudi ti moraš,
kdo bo pa pisal na tak način...
Lp,hope
Hope,
:)
Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!