O, kje je zdaj
ta čas, ta kraj,
ko sončni bog
je bosih nog
prihajal k nam
ves nasmejan
in deklica-
marjetica
mi zlatih las
in zornih lic
je dala cvet,
ki sem ga jaz,
fantič-jeglič,
ponesel v svet.
lepi jeglič prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti,
(Hja, je bilo potrebno spremeniti zadnji verz)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!