Zvenenja
Odkar sem zapustil svojih devet strmin molka,
sem preveč poln tujega odmeva.
Zato pod lubjem vsakodnevne govorice
smolim lončevinasto nebje.
A če mu kdaj dopustim, da odteče iz mene,
naj bo vsaj tistikrat,
ko bo moja beseda,
samo namišljeno brezslišna,
dokončno preglasila
prav vse.
Pesem o izrekanju, ki potrebuje tišino in pravo (ob)nebje, da bi preglasila vse - in takrat ji to uspe, čestitke,
Ana
Poslano:
19. 01. 2016 ob 12:50
Spremenjeno:
19. 01. 2016 ob 12:50
Hvala, Ana. Zelo me veseli.
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 14. 01. 2016 ob 08:30
- Prebrano 808 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 518.56
- Število ocen: 15