Vprašanja so domneve

brez ja ali ne,

v dušni čakalnici čakajo

za ohrabritev

ali poraz.

Redko dobijo potrditev,

še redkeje točne podatke,

a včasih se nasitijo

z dobrimi odgovori,

ki odstranijo dvom

in ohrabrijo,

ko končno dobijo

željeni da

in to v dobrem namenu,

tam ko ponavadi pride do solz

od velike sreče,

od dolgega čakanja,

ki se je izplačalo

in dušo napolnilo s srečo.

Razum hoče končni odgovor,

da duša začne sanjati

in se pripravljati na določen cilj,

kot otrok ki poskakuje po eni nogi,

razigran in srečen ker enostavno je,

ker še ni odrasel,

da bi bila v njemu togost

in odrasla resnost.

Zdravniki zdravijo nesrečne

preko žalostnih besed

jim sledijo v njihovo dušo,

ko je žalosti preveč

jih ohrabrijo s tableti,

da premagajo vsaki novi dan,

ker so navajeni negativnih misli,

ki se bohotijo po glavi

in zavzemajo ves prostor,

ki biti moral biti srečen.

Nesreča je vmesna postaja

vedno nekje počaka

ravno toliko da ni sreča gladka,

da ni direktne lahke poti,

ki bi vozila hiter smuk

z nevarnim skokom

in redkokdo zmore

izpeljati brez ovir.

A še vedno upam,

skepsa je prisotna,

a jo takoj ob pomisli zavrnem,

da se ne razleze kakor rak,

da ne zagospodari mislim.

Zato cvetem še naprej,

tiho in vztrajno pišem sledi,

ker življenje je vsakodnevna zgodba,

nanizanka v milijoni delih,

cigareta ki se večno kadi

brez da bi dobili raka,

le nestrpnost je prehitra pot

in večkrat prehiteva,

ker ne zmore počasnega tempa,

ker bi rada prehitro odrastla

da dobi končni da.

A vztrajne duše dočakajo,

one niso zgube,

one so borci in odlični vojaki,

ki  bi dale življenje

da odstranijo črne strani,

ki se širijo in onemogočajo poraz.

Zato mislimo pozitivno,

nikoli se ne nehajmo boriti,

ne predajmo puške,

ker morda bomo uporabili naboje

da uničimo in razorožimo

nevarnega sovražnika.

Zmagajmo,

razširimo nasmeh,

opogumimo dušo.

Bodimo pari,

ki ljubijo,

namesto da iščemo

črne pike obstoja.

Živimo življenje.

Eno.

Več jih ne bo.

Ne bodimo tujec

samemu sebi.

Bodimo zavetnik

ki pot hrabri,

namesto da se strašimo

še preden zmagamo.

Bodimo optimizem.

Samemu sebi

in celemu svetu.

IŽ-lev