KRST

Prevzelo me je nepopisno hrepenenje,

da bi vse v sebi ponovil,

da bi se še enkrat srečal

s toploto njenih besedil.

Čul sem, da se nahaja še nekje v bližini,

zavihralo moje je srce,

pohodil plin sem in ódpeljal,

tja kjer je beseda oživela me.

Sedaj sem zopet tu pri tebi,

da bi iz srca se zahvalil,

da je mene bednega pogana,

beseda spremenila v kristjana.

Neskončna milost se je vame vselila,

v sebi čutim jo kot stvar,

duša se je v meni razprostrla,

postal sem sam sebi dar.

Sedaj vsaj vem vse o sebi,

zakaj vzdihujem ves ta žar,

zakaj kot človek sem ustvarjen,

da nisem več po ničemer žival.

Tisti, ki najbolje ve zakaj sem ustvarjen,

iz mene je ustvaril umetelni – modri stroj

katerega zdravje in samo uporabnost

ni odvisna le od moje volje,

temveč zgolj od svetega duha,

ki mojo dušo po resnični poti ureditve vodi,

kot živa luč v njej prebivajočega duha.

tomi