Zažarel je dan,
mesec je ujel sonce,
počila sta v zarjo
in začelo se je jutro.
Pogledaš stran,
da lažje najdeš konce,
jih spleteš v prazno marnjo
in sprožiš burko.
Stemnile so se noči,
mesec je pozdravil zvezde -
to snov naših sanj,
to snov pehanj,
to snov zlepljanj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jaz
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!