Tako kot bi po nebu premetaval strele,
da bi oblaki se bleščali,
doneli, peli in ječali
in bi na Zemlji krošnje, strehe zablestele,
tako sem pisal pesmi, žalostne, vesele,
ljudje pa so se mi smejali,
in se za hrbtom norčevali,
a verzi so se vžgali in rime so se vnele.
In zdaj gorim kot bakla v temi plameneča,
ko govorim besedo za besedo,
pa se požar vsebine le še veča
in vsaka nova pesem je še bolj goreča!
A vendar, kot bi v dežju jih zapisal s kredo,
tako jih sproti pogasi minljiva sreča.
Lepa pesem je veš maatjazh,
zadel si in tako odkrito napisal, verjemi vsaka pesem nosi dušo človeka,
ko ni bilo odkrito tudi točk mi je bila pri srcu, ta tudi, naj se jo sreča drži
in tebe.
Lep novi dan,
hope
Odlično postavljena pesem v rimani formi, ki na začetku daje vtis, da ne bo povedala nič novega, potem pa nas preseneti zares dober zaključek.
Čestike
Lp, Lidija
Iskrene čestitke! :)
Vse dobro,
A.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: maatjazh
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!