Roke tvoje so kot žamet,
ki zasenčijo mi pamet.
V objemu tvojem je tako,
da je v dnevu zvezdnato nebo.


Plešejo kraguljčki v glavi,
plešejo po drhteči mi postavi.
Iskre mečeš s poljubi,
ko jih vračam sem v pogubi.


Potapljam se v njih,
izgubljam miren dih.
V srcu pa razbija,
se v sla sprevrne fantazija.


Igra ljubezni sinfonija,
telo se v strast zavija.
Čustva postanejo kot note,
dirigent so najine pohote.


Kakor divje trube glas
v srcu bije ves ta čas.
Bije v ritmu sinfonije,
Poljubi so kot melodije.

Silva