ČLOVEK KAM HITIŠ

Živim v omejenem času življenja,

a večnost se širi mnogo počasneje,

v duhovnem svetu čas ne postoji,

ker je že vse vnaprej storjeno.

Duše, ki so prevzele

vase posvetnost življenja

so v največji nevarnosti lastnega razkroja.

Edino ljubezen je duši hrana

za njen obstoj in večnost,

če pa vase sprejme ljubezen le do materialnosti,

je obsojena na svoj razkroj in izničenje.

Takšno življenje je za njo navidezna

In varljiva hrana,ki vodi v sodbo in smrt.

Enako kot bi hotel pesek

spremeniti v čisto bistro vodo,

kar je kot vemo nemogoče.

Današnji svet je poln omame

in zapeljive narave,

ker s svojo tehnologijo ustvarja privid

neskončnega napredka,

ki bi se drugače še bolj uveljavil,

a le po duhovni poti

v vsakem človeku s pomočjo

notranjih zakladov lastne duše.

Ta večna resnica je poteptana

s silnim delovanjem navideznega

napredka tehnologije in robotizacije,

ki bo človeka spremenila

v sužnja svojih prepametnih robotov

in uničenjem planeta.

tomi