Pospravljam

viške papirja

vtikam v črno vrečko

preveč besed

režem v mislih

na tisoče koščkov

potrebna bo

nabava rezalnega aparata

da niti smisle ne bo mogoče

sestaviti nazaj

v isti stavek.

Tema nas z očali

dela še bolj

manj vidne

pa da še pišem

še in še

obračam zemljo

od korenin

pa do svetlobe

do umetne luči

na nočni omarici

polni papirjev

z velikimi besedami

ki so veljale

za včeraj

danes je čas

začetka.

Le misli

se še niso rodile.

Zaspano nemo

gledajo v svet

in sprašujejo temo

kakšne bodo danes sledi.

IŽ-lev