ПИКНИК НА ОБОЧИНЕ

aurelia (s krvavim sokom gob okoli ust) čaka, da
bodo stekleni vranci popadali z dreves. zima ima
krempeljce iz kovanega srebra, da z njimi secira
ptiče in njena otročad se v ledenih zametih žoga

 

s človeškimi očmi. razpoke v zrcalih povedo vse,
razpoke v zrcalih so kakor solze odpadlih prstov, 
kakor kričanje brezdomnih zvezd. je groza, ki je 
ni moč opisati z besedami: je kot obroč iz ostrih

 

nitk, navitih okrog prevaranega srca. bo treba še
bolj paziti na zdravje, arkadij strugacki, posebno
na ledvice! sveta ne vidijo vsi enako in umiranje
ni le v domeni siromakov: tišina je vedno enako

 

pohlepna, enako smrtonosna in vsaka čarovnica
ima svoje muhe. vse poti vodijo mimo pelikanov,
ki z rezili v kljunih čakajo na napačne besede, da
te spremenijo v votlo metaforo. kot odvečno ribo.

 

(Москва, 2016)

Dani Bedrač

Ana Porenta

urednica

Poslano:
06. 01. 2016 ob 18:57

Zanimiva pesem, ki srka iz ruske zakladnice (tokrat ZF - in naslov!), v značilni poetični (tvoji) drži ... pesem mi je všeč tudi zato, ker na posebno zgoščen fantastičen način govori o realnosti skozi nepričakovan zorni (Moskovski) kot, čestitke,

Ana

Zastavica

Dani Bedrač

Poslano:
06. 01. 2016 ob 21:44

:D

hvala. me veseli, da ti je všeč.


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Dani Bedrač
Napisal/a: Dani Bedrač

Pesmi

  • 03. 01. 2016 ob 17:06
  • Prebrano 487 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 252.2
  • Število ocen: 7

Zastavica