Rekel si, da moraš proč,
da v tebi polno je praznine,
iščeš se kot osamel golob,
želiš oditi v svet tišine.

Nemir v tebi bolj in bolj kipi,
kot voda si, ki buči v strugi,
vprašujem se, si res želiš le mir
in misli tvoje bivajo pri drugi?

Rekel si, da vrneš se,
ko vase sprejmeš novo moč
in z mano si, čeprav te ni,
odkar misli vzela ti je noč.

Čutim tvojo notranjo nemoč,
v srcu vem, kako ti je težko,
ti svet v lastno past je ujet,
v prsih stiska te močno.

Poiščiva si skupaj novo pot,
nov plašč si morava odeti,
v prostost, ki pije zrak višin,
se v igro novih dni zazreti.

SlavkoS