Naj tvoj korak za hip postane, moja draga,
saj povedal bi ti rad, da tale cvet rdeč,
namenil sem ga tebi, naj mrzel val premaga 
in tvoj dih ljubeč kot cvet, postane spet dišeč.

Postoj in se ozri nazaj, v čas dotikov in miline,
ki božala je duši dve, mehkobe polno in goreče
in čas vseh zvezd postal je najin čas bližine
in spev besed, poeta sled, najine besede sreče.

Zastal je tvoj korak, telo in tvoj obraz ljubeč,
naznanil je nov čas, ki v meni neizmeren up budi,
nežni tvoj dotik kot spev postal je spet drhteč,
in za ta korak, čakajoč korak, razprl zate sem dlani.

SlavkoS