Milosti gospod

Jutranja megla

brez prsta na roki

premetava mrtve liste

na njih ni več pesmi

na njih je mrliški spomenik

za vsakega predhodnika enega

nisva še pripravljena

sva še vedno naslednja

še vedno iščeva smer

iz veje kukava

na vse mogoče strani

a drsiva počasi

mišice popuščajo

in padem

na tvoje telo

prav na mehko,

veter naju nosi

ziblje naju še mladost

in mnogo vprašanj

je še v naju,

ko bova odmrla

bova na ustnicah

nosila zadnji pozdrav.

A še je čas.

Zibaj me moj list veliki

na tebi polno je besed

z njim ljubkuješ

mi celiš bolečino

in daješ odgovore.

Veja ne popusti.

Milosti gospod.

Za dva samo.

 

IŽ-lev

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 01. 01. 2016 ob 02:21
  • Prebrano 607 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 325.49
  • Število ocen: 14

Zastavica