Neurje
Tako kot se na nebu razbohôti strela
in piči Zemljo kot nebeški gad,
zaspane trate prebudi pomlad,
ker Sonce zabrenči kot kozmična čebela,
tako je drzna želja v meni zaživela,
zato ker te imam neskončno rad,
da bi pojedla moj prezreli sad
in nad vesoljem novo bivanje spočela.
Zato te, ljuba, kličem z daljnega planeta,
da gola se povzpneš do teh višin
in vsemu se odpreš, ker zdaj se ti obeta,
da s tabo se bo ljubil moj spomin.
Tako kot da bila bi nad nebo razpeta,
nad beli sij teh zvezdnatih ravnin,
prihodnost nova, lepša, v tebi bo spočeta,
razklala stari svet do korenin.
Izbrano, lep dokaz, da rime niso izumrle!
LP, mcv
Res je, še ogromno je neodkritih. Izbira je neomejena. Hvala, modri cvet, za komentar.
lp m
Zelo lepo poje, pravzaprav drhti od pesmi same.
Lp
Pi
Lepo povedano, Pi, hvala. Lp M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: maatjazh
- 30. 12. 2015 ob 09:45
- Prebrano 855 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 520.45
- Število ocen: 15