Nabriti jezik

premetava  besede

po belem listu.

Nocoj mi ni do dolge zgodbe. Lahko bi podaljševala stavke,

širila pomene kakor v risanki Bojan, risala in brisala sproti,

dokler končno ne bi prišla do nasmeha in pustila sliko

tisto ki mi je najbolj pri srcu. A ne bom te budila, ne nocoj,

ker tudi jaz bom zatisnila oči in sanjala. Beli Božič

na sivem betonu, odslikala zaustavljen trenutek

in ga poslala v svet. Sneženo kepo premetavam

in stiskam iz ene roke v drugo, dokler ne mahne mimo

slušečih ušes.

Temačnost časa

v šotoru počiva strah

pred jutrišnjim dnem.

IŽ-lev