Butajo podobe v glavo:
smreke, zvezde, tolst prašiček,
dedek Mraz in star Božiček,
ves pobarvan na krvavo.

Lepe in še lepše želje
jaz želim in vsi želijo.
In že mrzlično hitijo
po darila na povelje.

Tukaj torte in bomboni,
sortna vina in salame;
tam s košaro, polno krame,
lačen deček gre v koloni.

Pleše diva, vitka v pasu,
mož grižljaje v usta nosi;
pretepena milost prosi,
hrani se na Karitasu.

Lučk veriga je razpeta
gor nad jaslice domače;
srna v temi v strahu skače,
na žiletke je ujeta.

Glasno pojejo blagajne
za bogate in presite,
hiše svojcev v molk zavite
tam, kjer so bolezni trajne.

Tu svoboda, tam je ječa.
Glava več ne ve nobena,
kdaj sladkoba je strupena,
ni uvida, kaj je sreča.

modricvet