sve što se želelo,
jutros se prostrlo, draga
nečujno se povukla
glasno u sebe zatvorila
sedef mekotu pipa iznutra
sluša škripu bez šarki
šapuće: ako se sunce još uvek okreće
neka svrati
u napuštene stanice tela
staništa i strnjišta
moje postaje u mestu, tu
za njega uvek postoje
Melanholična pesem, ki ji poseben čar dajejo tudi zvočni sklopi podobnih, a raznopomenskih besed ... čestitke,
Ana
Hvala, Ana! na komentaru i podčrtanki :)
lp
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!