Poti so strme
in križpotja negotova,
koraki težki, steze ozke,
da jih komaj slutiš.
Vendar so sanje
in vedrina dneva v daljavi,
pa iskrice v očeh,
ki bodo se še dolgo lesketale
na obali v mesečini.
Zate bi moral biti zdaj čas pravljic
s srečnim koncem,
pa so le sanje, kamor se prikrade zmaj,
ki bruha bolečino,
hudoben škrat, še bolj hudobne vile.
Verjemi,
saj so še drugačne sanje.
Le pojdi večkrat na obalo,
da ti bo mesečina znova prižgala iskrice v očeh.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: darinka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!