Čas iz živega srebra
sanjam leve
odtise sipkega peska bližine
mehke šape božanja
odgrinjam radodarnost pogrnjene mize
letnice razkošja poljubov
zeleno otroškost božične pšeničke
in ko spim v flamenku
skozi vročične veke odtekam
kot čas iz živega srebra
ki ne more izmeriti vročine
kratke svetlobe decembra
spomladi ne veš, kako bodo decembra škrte luči :) in le skrite strasti ;)
Lepa
Lp
Irena
....Irena, zdi se mi lepo povedano. škrtost luči....zato pa ne škrtarimo pri čustvih, a ne?...Toliko je svetlob, obrazov luči, celo decembra ( zunaj in znotraj nas :)
Svetel pozdrav,
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 14. 12. 2015 ob 16:44
- Prebrano 692 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 427.57
- Število ocen: 16