Pesniški diskurz
chapter 8
(za Aleša)
Res
sem (zgolj) zlikana pisava
in bom razpadajoča materija
v škatli;
a zato nisem
nič manj razpršena.
Kot pesek sem,
kot oči, ki se
praskajo v papir.
(Se vidiš,
ko pišeš?)
Ne pravim, da ne sme biti
okvirja, le bistva ni tam.
Je v razraščanju
jazov.
In tebi
kot začetku in črnilu,
ki se razliva
po podobah.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
- 12. 12. 2015 ob 15:22
- Prebrano 716 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 160
- Število ocen: 6
