chapter 7

(za Heleno)

A

ti   si zlikano perilo,

ti   boš skrbno zloženo

okostje -

              v skladu s pričakovanji.

Kakorkoli se pred koncem

obrnemo,

v nizki leseni izbi

bomo (vsi) ravni.

In če bomo,

potem smo;

                  mehki in

                  svojstveni,

vendar tako zelo statični,

vpeti v vzorce.

Ker kaj nam bodo dolge deske,

če se na njih ne moremo uleči?

In pesmi, če jih ne znamo

                  (pre)brati?

Prijateljica,

povej -

se vračava na začetek?

Aleš Jelenko