Kamen na kamen
šop uvelih nageljev
visi iz tvojih oči
za vsako smrt pecelj
s posušenim cvetom
prihajajoči so jih polagali v začetek
odhajajoči so jih pustili na gomili solz
ki so zgradile zid
da nihče več ne vstopi
nič več ne odide
ob razpoki lažeš
da ne čakaš
rušilcev, ekshumacije
in šopka svilenega cvetja
ker nimaš več sokov
za vazo z vero
oooo vav da bi jo kar pojedla
no sej sem jo posrkala sem jo vase in naredilo mi je klil glej kako naša Pi lepo piše
Lp, Mateja
Uh, sem se bom pa večkrat vrnila!
Zelo lepa pesem. :)
Veliko sonca,
A.
Hvala, Mateja :))
tudi tebi naj bo razsvetljeno, hvala, Gospodična :)
Pa čim manj kamnov
lp
I.
zelo dobra pesem, ki indirektno da misliti na povojne poboje, na ljudi, ki so izgubili svoje drage in nimajo več energije, da bi se borili za izkop.
V zadnji vrstici si verjetno mislila "in šopka svilenega cvetja..."
lovrenka
Poslano:
10. 12. 2015 ob 13:42
Spremenjeno:
10. 12. 2015 ob 13:55
Lovrenka, kako dober dokaz, da v lahko v pesmih vsak najde, kar sam hoče.
Ob pisanju sem bila z mislimi povsem drugje.
Hvala za branje in komentar.
Lp
Irena
Ps. Glede šopka pa imaš prav...česa ne čakaš...šopka :)
Pi,
saj to je dokaz za dobro pesem, da dopušča več interpretacije, mar ne.
Še veliko ustvarjalnih dosežkov ti želim!
lovrenka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 09. 12. 2015 ob 11:22
- Prebrano 846 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 491.98
- Število ocen: 18