Tišina para nebo

zvezde se prekrivajo

ena nižje

druge globlje

v nebo

proti zemlji

kakor jaz gledam

čevlje z vezalkami

dokler ne začnem

pletit mašnico

da skupaj obležita

dokler ne odprem

vozla.

Odvozlala bova

preveč se trudiva

in preveč se potiva

kot popotnico mi šepečeš

tiho poezijo z občutkom

ki v meni narašča

v nov dih z utripom.

Spustila sva konje iz staje

in nihče ne ustavi

ta divji dir.

Do konca vse ograje.

Čutim.

Utrujena ležem

in na veliko vdihujem zrak.

Svež kot iz doline

izpod hribov.

IŽ-lev