Po nedavnih demonstracijah
kjer sem tudi sam
sodeloval
sem hodil
na sestanke
nekakšne civilnodružbene
iniciative
pač vsi drugačni
vsi enakopravni
sem mislil
tam je bila tudi
neka punca
sedela mi je nasproti
in če sem kaj
pametnega rekel
ali pa tudi ne
se je nasmihala
pa sem se nasmehnil
še sam
saj ne vem zakaj
po navadi ne kažem
svojih piškavih zob
potem sem to opazil
še večkrat
pa tudi drugi so mi namignili
da to opažajo
neslužbeno
v službi mi je bilo
povsem normalno
da delam v delovni obleki
polni oljnih madežev
pač rutina
in pride omenjena mimo
slučajno
poznala je pač neko
komercialistko
joj kako je zardela
joj kako se je delala
da me ne pozna
na sestanke
pa ni hodila več
sem jo kar malo
pogrešal
a se bom že navadil
kaj češ
rutina
samo moja delovna obleka
z oljnimi madeži
je pa vseeno zakon.
Izrazje pesmi je podrejeno prvoosebnemu pripovedovalcu in je namerno okorno in vsebuje mašila, kar pesmi daje posebno pristnost, ko govori o tem, kako obleka naredi človeka, čeprav govorimo o vseh drugačnih in vseh enakopravnih ;)
čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Joakim
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!