Po dveh nogah
teptam zemljo.
Z enim parom oči
premerjam slike.
Z dvema rokama
nosim napolnjene vrečke
da živim in prebavljam.
Z enimi mislimi
hodim v isto smer
kakor včeraj,
enkrat gor,
drugič dol,
da pristanem.
Hrbtenica me drži,
ko se oči trudoma
zapirajo,
ko roke omahnejo
in korak začne
zaostajat.
Pridem,
le kasneje.
Da uravnam
vse položaje
v meni
da iztisnem
zadnjo moč.
_
Zemlja gre
okrog in okrog
pogleda.
_
Svaki put je dobar put!!! Važan je korak! Jaka metafora!
Lp Milena
Hvala Ti Milena,
grejejo tvoje besede in resda, vsak korak je bližje naši poti.
Gremo in upajmo si. Ni tko!
Lep pozdrav, Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!