Ne znajdem se v razpokah,
kjer komaj slišen
veter robi
upehane poti in
skozi krivulje lukenj
širi zven besed
v prazno.
Ko brez zadržkov
ti ponudim svoj dotik,
le v dvojnem vrelcu sreče
znova najdem
svetel zven
ujemanja glasov
za najin stik.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: koni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!