OLUPLJENA

Včasih se zbudim

brez povrhnjice.

V sanjah sem jo darovala

mečevalcu s plastičnim ščitom –

ali pa so mi jo sneli

nočni veščarji in si z njo

brezbrižno pokrpali

membranasto žejo po krvi.

Zbudim se z želatinastim

občutkom razpadanja

in se zvijam na njegovih oseh

vse budne ure takega

odrtega dneva.

 

Strašijo me lebdeče mačke,

ker pod njimi ni senc,

in podobe človeških bitij,

ki se ob mojem kriku

razblinijo v dim,

zato spet ne vem,

katera vrata so izhodna

in kaj sem pozabila vzeti s seboj.

V takih dneh sem sneg,

naboden na suho strnišče.

In vse le zato, ker noč

ob rojevanju jutra

preveč stisne vagino.

Aleksandra Kocmut - Kerstin

branka

Poslano:
23. 11. 2015 ob 11:18

Boleče rojevanje jutra. Krik, ki molče išče izhod, ki so ga zabrisali ravno tisti na katere smo računali. Odlična pesem.

lpb

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
23. 11. 2015 ob 13:03

gostoglasje kriči iz krča

Lp

I.

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
23. 11. 2015 ob 21:51

Občutek je strašen, vsak dotik zaboli, vsaka beseda vznemiri, vsak dogodek vznejevolji. Tako kot na odrti koži zaboli topla (ne le vroča) voda, zaboli dotik, bežen zbodljaj s šivanko je kot rez z nožem ... Le kaj v sanjah vzdrami in na površje privleče podzavest? V nemščini se sanje imenujejo Traum (sic!). 

Hvala za komentarja.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
25. 11. 2015 ob 19:03
Spremenjeno:
25. 11. 2015 ob 19:04

Pesem, po kateri je grenkobe za polno telo (ne le usta) in ki je hkrati ne moreš samo enkrat prebrati - zareže, čestitke,

Ana

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
27. 11. 2015 ob 05:33

Hvala, Ana.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin

Pesmi

  • 23. 11. 2015 ob 05:39
  • Prebrano 976 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 504.1
  • Število ocen: 14

Zastavica