Ojdipova zapuščina
legaš v mojo zibel
od boka do boka
odeja so mehurčki
z dotiki se rojevajo na koži
ugrezajo v lakoto
kot otrok si
ki išče pot nazaj
v mehko notanjost miru
jaz kakor mati
s poljubljenih dojk
polnost seda v medenico
zanihana v pozabo
se dotikava neba
kjer Jokasta bridko vije roke
in Sfinga se v brk smehlja
strast zaljuljana riječima...
lp
Ljubi
Hvala za dotik, Ljubica :)
Lp
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 22. 11. 2015 ob 08:54
- Prebrano 657 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 348.28
- Število ocen: 15