Ko se bom spet vrnila,
bo pomlad.
Na žametne preproge
bom naslonila svoj obraz
in bo v meni spet vse oživelo.
Zdaj je vse sivo;
ulice, asfalt,
še v duši ni več
tistih sončnih cest.
Ko se bom spet vrnila,
bo pomlad.
Tam bo vse čisto,
svetlo in dišeče.
Še kraj,
ki zdaj je mrtev, siv in nem,
bo zasijal v neštetih barvah.
Ko se bom spet vrnila,
bo pomlad.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: darinka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!