Privid

Slišim te v listju.
Množiš se v globine.
Leta pod prsti
gladijo pomlad.
Slane poti
se rišejo v svilo.
Pred oknom
odslavlja nebo.
Bilo je nekoč
in tiho se tipam
v takrat.

Kjer nimam ravnin
me ovijaš v breg.

Čakaš moj čas.

Pod slapovi postiljaš me v mah.

Škrlatno grlim.

Ko medli tih korak
zabledim.

Nekje si,
nikjer.

Zraku zrak.

 

lorellia

Milan Žniderič - Jošt Š.

urednik

Poslano:
22. 11. 2015 ob 10:15

Ponovno berem! Všeč! Zelo!

Lp, Jošt Š.

Zastavica

ajda

Poslano:
22. 11. 2015 ob 11:44
Spremenjeno:
22. 11. 2015 ob 11:45

Nekaj v razmislek:

Pred oknom
odslavlja nebo. -

Na kaj se nanaša odslavljanje? Kdo odslavlja?

zabledim/zbledim?

Drugače pa lepa pesem.

Bi bilo pa dobro, da se oglasi še kdo, ki ima izostreno uho in oko za ritem in kakšno reče:)

lp, ajda


Zastavica

lorellia

Poslano:
23. 11. 2015 ob 20:15

Hvala Jošt, me veseli:)

Pozdravček Ajda, hvala za komentar, sicer malo pozen odgovor pa vendar :) odslavlja preprosto nebo(lahko bi pomenilo tudi, da se poslavlja dan, da dan preide v noč, ali kot si pač vsak predstavlja, meni osebno je to zgolj prispodoba vzdušja, ko nekaj mineva, izginja, se poslavlja. Zabledim pa se nanaša na nek nenaden občutek, ko se zaveš določenih stvari, lahko bi bilo tudi prebledim. Drugače pa res težko razlagam bolj podrobno, ker vse pač nastaja pod trenutnim vzgibom.

Sem se razpisala :)

Lp,

Barbara


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

lorellia
Napisal/a: lorellia

Pesmi

  • 20. 11. 2015 ob 19:20
  • Prebrano 751 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 134.49
  • Število ocen: 4

Zastavica