Odtrgana
legaš v sence
ki padajo
na predpražnik vate
kamor je obrisal noge
ko je prišel in odšel
iztepeš odtise
ne polagaš več rezanega cvetja
v njem je smrt
grme vrtnic posadiš
pred sajaste, zamolkle duri
pod kožo
kjer se radiraš
globoko vdihneš vase
odtrgaš misli
z oguljenih robov
oddaljujočih čevljev
in razprostreš nov otirač
Hvala, Kristian, za misel, za branje.....
Vsi smo tkalci. Vzorce ponavljamo, nevede.
Koliko novih otiračev smo sposobni položiti na svoj prag?
Res je krasna pesem :)
Tudi sam si še nisem odgovoril na to vprašanje. "Kolikor je potrebno," se mi zdi vedno bolj nezadosten odgovor.
Jako dobra i snažna pesma, rekla bih - standardno dobra, što važi za tvoju poeziju.
:)
lp
Jagoda
Velik hvala za tvoj komentar, Jagoda.
standardno dobra :) ja, no......želim si peti lepe pesmi nekje v grmih z mnogimi dobrimi pticami
Objem
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 19. 11. 2015 ob 09:24
- Prebrano 998 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 448.3