so večeri ko se pred kristalom tv ekrana zgroziš
ko se vklopijo visokotonci
in ti zavedanje lušči pokostnico
ter resničnost obrusi sklenino
tedaj se velja zjokati
in postaviti kako svečo
na zdrapano okensko polico
tapecirano z iztrebki golobov
boš že prespal!
jutri bo nov dan
v nakupovalno košarico
boš nežno položil
sveže zapečen kruh brez glutena
karton mleka brez laktoze
in ekološko pridelano pičo lokalnega porekla
srce bo spet zavriskalo
v popolnosti nakupovalnega doživetja
ko te bo prijazno potolažil
nežni glas samopostrežne blagajne
dal si ji ime:
svoboda
Tokratna breznova pesem za razliko od njegovih drugih besedil mogoče ne gradi toliko na prepletanju pomenov, na branju »med vrsticami«, na usmerjanje bralca onkraj pesmi k nedoločnemu občutju in atmosferi, ampak se odloči za bolj jasno sporočilo.
»Svoboda« naše potrošniške kulture, ki skozi premišljeno arhitekturo veleblagovnic in medijsko vsiljevanje ponuja toliko stvari (enega in istega), seveda ni nikakršna svoboda, prej ujetost v mehanizme te iste kulture; je bled nadomestek oziroma posnetek prave svobode, ki je verjetno neopredeljiva, subjektivna, nedoločna, in prav zaradi tega tako dragocena in vredna iskanja.
lp
Franci
Franci, hvala za komentar.
Lp, A.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!