Pesmi na Pariz

 

1.

 

Stojiš sam v krogu

kot vedno

z nogami delaš zvezdo

nekdo je za

tabo

 

Obračaš se

in on s teboj

zaradi njega

on zaradi

sebe

 

On zaradi sebe

ti zaradi njega

 

Rabelj

in rabljev

 

2.  

 

Ne goriš

zaradi sebe ker

se bojiš

zaradi drugih

 

On te gleda

in ogenj je

ogenj ima

v očeh znamenja

na nebu

 

In ko se steguje

proti tebi

še vedno

nisi bakla

potem pa

 

Naenkrat

vse

 

 3. 

 

Ne moreš pozabiti

kako je trdo

na dnu peči

do konca

ne pozabiš

 

Ko si oglje

ognju nekoga

drugega

in ko čakaš

na Schönberga

da te poljubi

 

Z zgodovinske razdalje

z nekega drugega

 

Dimnika

 

 4. 

 

Govoriš

v prah okrog sebe

ni več noge

da bi te zbudila

ne palca

ki le še diha s tabo

 

Kričiš

v zaman

premikanje misli

ki jenjajo

z mrazom

zadnjega

 

Potihneš

v belo praznino

odprtih oči

in modro in rdečo

 

Nič več kot

na palici

 

 

1'.

 

Najprej

si bil sam

in nisi smel

še šepetati

sebi in

drugim

 

A drugi

so ti šepetali

Tako je šlo

oni tebi

ti pa naprej

vase

in gor

selotejp

 

Potem si šel

pa ti

 

Šepetat

 

 2'.

 

Sam si z njim

ki ga skrbijo

tvoje roke

 

Čudno gledaš

v koso

a imaš 123

456 789

v glavi

spet 123 456

789

 

Čudno gledaš

zvoki karoserije

ki jo treš

 

Have you ever

popped a

bubble wrap?

 

 3'.

 

Počneš

kot bi

na primer

mazal

s kremo

 

V solze gledaš

kot volk

kot volk

gledaš

razkosanega

prašiča

 

Ker še diha

ga lajšaš

z nasmehom

 

Sam s sabo

z njim

 

 4'.

 

Golgota si

in žrebaš za

škrlatni

plašč

 

Si nadeneš

vojno opravo

umiješ noge

zmagaš enkrat

dvakrat

trikrat

 

Vendar si vedomec

električni sel

in tvoj plašč

nikdar ni bil

tvoj

a sovraštvo

to pride nate

 

Potihneš

v belo praznino

odprtih oči

in modro in rdečo

 

Nič več kot

na palici

sonofearth

Franci Novak

Poslano:
19. 11. 2015 ob 11:53
Spremenjeno:
19. 11. 2015 ob 10:53

"Ko si oglje
ognju nekoga
drugega," 
vznemirljiva pesem, sonofearth, je možen kakšen namig? Schonberg - kakšna njegova določena skladba? Na palici (bakle, zastave)? Saj ne, da bi bral pesmi skozi "namige", ampak vseeno ....
Drugi sklop z drugačnim oštevilčenjem mi bolj deluje kot samostojna pesem, čeprav v neki povezavi s prvim delom, recimo kot druga pesem istega cikla, kaj misliš?
lp
Franci 



Zastavica

sonofearth

Poslano:
19. 11. 2015 ob 22:46
Spremenjeno:
19. 11. 2015 ob 21:46

Pozdravljeni,

naj vam poskušam odgovoriti na vprašanja.  Čutim se dolžnega povedati, da je okvir celotnega pričujočega kratkega cikla zadnji teroristični napad v Parizu z dveh perspektiv: žrtve (1-4) ter rablja (1'-4') Veseli me, da ste izpostavili ravno ta del kitice. "Oglje ognju nekoga drugega" je zanimiv zaradi dveh stvari: 

1. Nisi ogenj, si le oglje, a je vseeno biti oglje družbi, ki je netilec "tvojega, vašega" ognja, torej evropski kulturi v najširšem smislu.

2. Si oglje in še to ognju nekoga drugega - ideologiji, ki te iz subjekta, zapisanega svoji kulturi, dela objekt terorizma - številko med njegovimi žrtvami.

Kar se tiče Schönbergove omembe, govorim o označbi njegove glasbe s strani nemških nacionalistov (bržkone zaradi njegovega židovskega porekla in z dvanajstonsko lestvico izrazitega modernističnega načina komponiranja) kot Entartete Kunst (izrojene umetnosti). Tu je Schönberg simbol za celotno judovsko skupnost, ki je bila žrtev genocida v drugi svetovni vojni ter je hkrati skupnost, ki na novi Genocid kulture gleda "z drugega dimnika,"- morda prav tako zaradi "modernizma" izrazne moči in tolerantnosti Zahoda, ki ji terorizem nasprotuje.

Pravzaprav je drugi del parafraza prvega, pojavljajo se podobni motivi (npr. samote, zapostavljenosti) in z zadnjim, ponovljenim delom "nič več kot na palici" naredijo enačaj (pod vprašajem) med "rabljem" in "rabljevim," torej med žrtvijo in teroristom. Pod črto sta navsezadnje oba le oglje ognju, vendar je tu tudi njuna bistvena razlika: eden je oglje ognju svoje kulture, drug pa oglje ognju ideologije prvega (ali kot pravi prva pesem: "On zaradi sebe ,ti zaradi njega.") Na palici pa je mišljeno zelo ekspresivno in direktno, dva človeka na palici (ki jo drži spet nekdo iz ozadja).


Lp 
x

Zastavica

Franci Novak

Poslano:
20. 11. 2015 ob 15:12
Spremenjeno:
20. 11. 2015 ob 14:13

Hvala za tole izčrpno in navdihujočo osvetlitev tvoje pesmi, tudi sam sem jo bral – na intuitivni ravni – podobno; ob tem velja seveda pripomniti, kar že vemo, da nobena še tako podrobna refleksija (literarna kritika, komentar  itd.) ne more nikoli do konca razsvetliti vseh aspektov dobre pesmi (pesmi, kot je tvoja), da vedno nekaj ostane, nekakšen stišan glas ali zvok, nekaj pod površjem teksta, kar se upira racionalni analizi, nek presežek, ki mogoče šele naredi (dobro) poezijo ...

O temi svoje Pesmi na Pariz si bil že sam dovolj izčrpen, zato si bom privoščil bolj osebno razmišljanje: iz vseh teh medijskih poročil so mi v spominu najbolj ostale prav globoko 'osebne' izkušnje udeleženih v pariškem napadu, recimo izjava moškega, ki je pričal o tem, kako presenetljivo miren in zbran je bil obraz enega od napadalcev (»On te gleda / in ogenj je / ogenj ima / v očeh znamenja / na nebu«); ali ženske, ki je govorila o strahotnem občutku osamljenosti, zapuščenosti takoj po napadu (»Kričiš / v zaman / premikanje misli / ki jenjajo / z mrazom / zadnjega«);  pa številna pričanja o tem, kako je vse skupaj delovalo neresnično (neresnično – ko simbolni, prikriti »ogenj« neke ideologije postane docela resničen, strahotno žgoč in boleč?).

»in tvoj plašč
nikdar ni bil
tvoj«

Pesem za spomin in za nadaljnji razmislek.


lp

Franci

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

sonofearth
Napisal/a: sonofearth

Pesmi

  • 15. 11. 2015 ob 13:16
  • Prebrano 722 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 186.87
  • Število ocen: 7

Zastavica